Kje lahko kupim malo biološko čistilno napravo? -> Prodajna mesta
Biološke čistilne naprave podjetja envi-pur so plod več kot dvajset let izkušenj. Na prodaj so v več kot dvajsetih evropskih državah. Biološke čistilne naprave odpadnih vod podjetja envi-pur so nameščene v Sloveniji že vrsto let. Za izdelavo so izbrani najboljši materiali, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in zanesljivo delovanje.
Na voljo so:
- Male biološke čistilne naprave s kapaciteto od 4 do 12 PE.
- Male membranske čistilne naprave od 4 do 12 PE.
- Biološke čistilne naprave do 150 PE.
- Membranske čistile naprave do 200 PE
- Posebej na željo kupca konstruirane čistilne naprave.
Biološke čistilne naprave so naprave, ki s pomočjo fizikalnih in kemičnih procesov odstranjujejo nečistoče iz odpadnih vod. Fizikalni procesi so predvsem posedanje (sedimentacija) in filtriranje. Pri čistilnih napravah, namenjenih čiščenju komunalnih odplak, so kemični procesi predvsem biokemični procesi, pri katerih sodelujejo živi organizmi. Ti s svojo presnovo pretvorijo snovi, ki onesnažujejo vodo, v usedline ali pline, ki zapustijo sistem. Tako iz iztoka čistilne naprave prihaja prečiščena voda. V čistilno napravo vstopa voda, ki je onesnažena predvsem z ogljikovimi in dušikovimi, včasih pa tudi s fosforjevimi spojinami.
Ogljikove spojine se po večini oborijo v blato, ki je kasneje primerno za kompostiranje. To blato se lahko po odstranitvi iz čistilne naprave kompostira in delno pretvori v metan, preostanek pa je primeren za sežig ali – če ni onesnažen s težkimi kovinami ali ostalimi strupenimi odpadki – za gnojilo.
Najpogostejša dušikova spojina v onesnaženi vodi je amoniak (NH4+). Amoniak bakterije, ki za svojo presnovo potrebujejo kisik (aerobne bakterije), pretvorijo v dušikov oksid (nitrat). Proces imenujemo nitrifikacija. Pri njem sodelujejo mikroorganizmi, ki so zelo občutljivi na pH okolja (raje imajo kislo kot bazično), temperaturo in vsebnost kisika. Ti organizmi brez kisika hitro poginejo. Amoniak se najprej pretvori v nitrit (NO2), nato pa v nitrat (NO3). Tako nastale nitrate nato s pomočjo denitrifikacije pretvorimo v čisti dušik (N2), ki iz sistema izhaja v obliki plina. Ta proces poteka brez prisotnosti kisika (anaerobni proces). Za potek tega procesa moramo zagotoviti, da v vodi ni raztopljenega kisika.
Odkar so prepovedana pralna sredstva z vsebnostjo fosfatov, je onesnaženje odpadnih voda z fosforjem majhno. Če pa želimo odstraniti ostanke fosforja iz odplak, se moramo poslužiti kemične reakcije, ki obori fosforjeve spojine. Infuzijska črpalka, ki dodaja izredno majhne količine železovega sulfida, omogoči kemični proces, pri katerem se oborijo fosforjeve spojine v blato na dnu čistilne naprave.
DWG datoteke malih bioloških čistilnih naprav: smalldwg